Slovenija pripravlja ukrepe državne pomoči za boj proti koronavirusu

Ta ponedeljek je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dala zeleno luč vladam držav članic EU, da dogovorijo in sprejmejo pravila o državni pomoči, namenjeni podjetjem, ki jih je prizadel izbruh koronavirusa.

Državno pomoč se sme dodeliti le, kadar je to primerno orodje za korist javnosti in kadar je njen učinek na konkurenco minimalen. Trenutno stanje s koronavirusom se uvršča med „izjemne dogodke“, kar državam članicam olajša sprejemanje ukrepov državne pomoči.

Ker izbruh koronavirusa že vpliva na gospodarsko aktivnost Slovenije, se takšni ukrepi smatrajo kot nujnost in ne pretiravanje. Še vedno ni jasno, ali bodo "injekcije", ki jih je predvidela Slovenija, dovolj za ozdravitev "okuženega" gospodarstva.

Hiter odziv v podporo delodajalcem: Zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače

Slovensko Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je hitro odzvalo na predlog Zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, katerega namen je ohraniti delovna mesta, zaščititi zaposlene in hkrati pomagati prizadetim podjetjem.

Država bi po zakonu pomagala delodajalcem, ki zaradi slabega poslovnega položaja ne bi mogel zagotovljati dela vsaj 50% zaposlenih delavcev. Med čakanjem na vrnitev na delo bodo zaposleni upravičeni do nadomestila v višini 80% svoje osnovne plače, del bremena pa bi nosila država. Delno povračilo stroškov plače je predvideno tudi v primerih, ko zaradi karantene, ki jo je odredil minister za zdravje, zaposleni ne bi mogel opravljati svojega dela.

V vsakem od zgornjih primerov 40% plače zaposlenega krije država. Obdobje tega delnega povračila delodajalcem je omejeno na največ tri mesece ali predpisano karantensko obdobje (kar je daljše).

Delodajalec bo pravico do povračila uveljavil tako, da bo zanjo v elektronski in pisni obliki zaprosil na Zavodu RS za zaposlovanje. Potrebno je upoštevati, da nekateri delodajalci (davčni dolžniki, kršitelji delovno pravne zakonodaje, insolventna podjetja) ne bodo upravičeni do delnega povračila nadomestila plače.

Predlog zakona naj bi bil sprejet po nujnem postopku v naslednjih dneh.

Kaj je državna pomoč in kdaj je upravičena?

Državna pomoč je v EU ime za subvencijo ali katero koli drugo pomoč, ki jo zagotavlja vlada. Ker podjetje, ki prejema podporo države, pridobi prednost pred svojimi konkurenti, državna pomoč velja za instrument, ki izkrivlja konkurenco. Zato PDEU na splošno prepoveduje državno pomoč, razen če je ta upravičena iz razlogov splošnega gospodarskega razvoja. Da bi zagotovila spoštovanje prepovedi in enakovredne uporabe v celotni EU, Komisija EU preverja, da je kateri koli sprejet ukrep državne pomoči v skladu s pravili EU.

Državna pomoč je združljiva z notranjim trgom, kadar:

(a) ima socialni značaj, dodeljen posameznim potrošnikom, pod pogojem, da se taka pomoč dodeli brez diskriminacije glede na poreklo zadevnih izdelkov;

(b) odpravi škodo, ki jo povzročijo naravne nesreče ali izjemni dogodki (izjema, ki se uporablja za izbruh koronavirusa);

(c) se dodeli gospodarstvu nekaterih območij v Zvezni republiki Nemčiji, ki jih je prizadela delitev Nemčije, če je taka pomoč potrebna za nadomestilo gospodarskih pomanjkljivosti, ki jih povzroči delitev.

Finančna kriza kot "izjemni dogodek" za dodelitev državne pomoči

Državna pomoč je ključnega pomena v mnogih situacijah, ki imajo močan vpliv na trg. Takšen primer je državna pomoč slovenskemu bančnemu sektorju. Po svetovni finančni krizi je Banka Slovenije leta 2013 ugotovila, da pet slovenskih bank kaže pomanjkanje kapitala. Glede na obseg teh primanjkljajev banke niso imele dovolj sredstev, da bi zadovoljile svoje upnike in pokrile vrednost vlog. Zaradi tveganj, povezanih s potencialnim propadom teh bank, se je Banka Slovenije odločila, da bo uvedla izjemne ukrepe za zagotovitev dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor, reševanja Abanke Vipe in prenehanja Probanke in Factor banke. Glede na pomen teh bank za slovenski trg, splošne finančne razmere po vsem svetu in zaveze, ki jih je prevzela Slovenija, je Komisija EU odobrila državno pomoč.

Vsaka injekcija ni združljiva s pravili EU

Vendar takšnih ukrepov EU ne odobri v vseh primerih. Evropska komisija je leta 2012 Sloveniji naložila, da izterja 10 milijonov EUR državne pomoči, dodeljene proizvajalcu opreme za prosti čas Elan v letu 2008. V času dokapitalizacije so bile Elanove delnice vsaj v večinski lasti slovenske države. Preiskava Evropske komisije je razkrila, da dokapitalizacija ni bila izvedena pod tržnimi pogoji (tako imenovano "načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu") in je zato v skladu s PDEU predstavljala nedopustno državno pomoč. Ker je bilo podjetje takrat v finančnih težavah, je Komisija ocenila pomoč v skladu s smernicami EU o reševanju in prestrukturiranju podjetij v težavah. Te smernice zahtevajo, da upravičenec do pomoči izvaja ustrezne kompenzacijske ukrepe za zmanjšanje izkrivljanja konkurence, ki izhaja iz državne podpore. Ker Elan ni izvedel nobenih takšnih ukrepov, je bilo podjetju naloženo, da vrne pomoč in s tem ponovno vzpostavi enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu EU.