Po Brexit-u: Kontinuiteta pogodb v zavarovalniškem sektorju 

Medtem ko smo bili že vsi dolgo pred 31. januarjem 2020 naveličani poslušanja o Brexit-u, je do njega na ta prelomni dan končno prišlo. To vsekakor ne pomeni, da je bilo s tem že vse dogovorjeno. Pravzaprav smo, vsaj trenutno in najmanj vse do 31. decembra 2020 (ali morda celo do 31. decembra 2022) v nekakšnem limbu ali, če se izrazimo politično korektno, v prehodnem obdobju. V tem obdobju bo zakonodaja EU še naprej veljala in „poslovanje med ZK in EU se bo nadaljevalo kot običajno“. Prehodno obdobje naj bi vsem prizadetim strankam omogočilo, da sprejmejo potrebne ukrepe glede na nov pravni okvir, o katerem naj bi se dogovorili do konca prehodnega obdobja. Več vprašanj ostaja odprtih in posledično obstaja velika negotovost glede prihodnjih odnosov med ZK in EU.

Vpliv na zavarovalnice s sedežem v ZK, ki nudijo storitve v Sloveniji

V pričakovanju Brexit-a so zavarovalnice iz ZK vložile precejšna sredstva v reorganizacijo, z namenom, da bi po Brexit-u preprečile motnje v poslovnih procesih ter morebitne nevšečnosti za zavarovance, najbolj priljubljen ukrep pa je bil prenos dejavnosti iz ZK v druge države EU. Njihov največji strah je bila možnost »trdega« Brexit-a brez prehodnega obdobja ter nezmožnost nadaljevanja opravljanja zavarovalnih poslov v EU. V skladu z zakonodajo EU lahko zavarovalnice z zavarovalnimi licencami v matični državi prosto opravljajo zavarovalne posle v drugih državah članicah EU, ne da bi bile pri tem dolžne zaprositi za licenco v posamični državi gostiteljici. Ta svoboda je del svobode opravljanja storitev (FOS) in svobode ustanavljanja (FOE). V najslabšem primeru, bodo po izteku prehodnega obdobja zavarovalnice iz ZK izgubile te pravice in bodo obravnavane enako kot druge zavarovalnice iz tretjih držav.

Kaj se bo zgodilo s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz že obstoječih zavarovalnih pogodb, sklenjenih pred nastankom Brexita?

Evropski organ za zavarovanje in poklicne pokojnine (EIOPA) je sprejel niz smernic v zvezi s tem vprašanjem. Po mnenju EIOPA, bi morali pristojni organi uporabiti pravni okvir oz. mehanizem, ki bo na primeren način omogočil iztek poslov, ki bodo postali nedovoljeni, ali pa bi morali od zavarovalnic zahtevati, da takoj sprejmejo vse potrebne ukrepe za pridobitev dovoljenj v skladu z zakonodajo EU. Pri tem naj bi bil poudarek na zmanjševanju morebitne škode za imetnike polic in upravičence iz njih.

Slovenska agencija za zavarovalni nadzor (AZN) je v sporočilu za javnost, objavljenem aprila 2019, sprejela podoben pristop. AZN stoji na stališču, da so bile do takrat sklenjene zavarovalne pogodbe (tj. vse pogodbe sklenjene pred uresničitvijo Brexit-a oz. pred potekom prehodnega obdobja), sklenjene v skladu s slovensko zavarovalno zakonodajo, kar pomeni, da Brexit pri servisiranju obstoječih zavarovalnih polic ne bo povzročal težav, dokler le te ne bodo bistveno spremenjene (takšno sprememba bi npr. bila sklenitev nove zavarovalne police).

Razen omenjenega sporočila javnosti, v Sloveniji ni bilo uvedenih drugih začasnih ukrepov za ublažitev vpliva morebitnega »trdega« Brexit-a. Pozorni bomo na dogajanje na tem področju in vas bomo v primeru novosti ustrezno obveščali.