Kakšne spremembe prinaša "ekodizajn"?

Življenje je polno presenečenj. Tako se vam lahko zgodi, da vas na vroč poletni dan v zamrzovalniku pričaka stopljen sladoled ali pa vas, namesto osvežitve v bližnjem bazenu, pričaka osvežitev v obliki manjše poplave v stanovanju. A ker nesreča nikoli ne počiva, se vam omenjene nevšečnosti kaj hitro lahko zgodijo tudi pozimi. Toda naj vas uvodnik ne zavede. V nadaljevanju ne bomo razglabljali o mogočih nevšečnostih, ki se vam lahko pripetijo v različnih letnih časih, ampak o okvarah gospodinjskih aparatov.

Sodite tudi vi med tiste, ki se še vedno trudijo s popravili gospodinjskih aparatov? Ali pa ste se pridružili množici potrošnikov, ki pokvarjen aparat raje zavrže in kupi nov izdelek brez kakršnegakoli pomisleka glede nastalega ogljičnega odtisa?

Na tehnici: potrošnikov čas in skrb za okolje

Začnimo pri dejstvih. Po Eurostatu[1] je količina odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), ki je bila zbrana v gospodinjstvih v Sloveniji v postopkih ravnanja z odpadki, narasla iz 5.458 ton v 2008 na 11.338 ton v letu 2016. V EU predstavljajo veliki gospodinjski aparati 2,5 milijonov ton odpadkov, kar znaša 55,6 % celotnih OEEO, zbranih v letu 2016.[2]

Ponuja se preprost zaključek, da je razmerje med ceno nakupa novega aparata in stroški popravila starega (vključno z rezervnimi deli) glavni razlog, ki spodbuja potrošnike, da se namesto popravila starega, raje odločijo za nakup novega izdelka. Poleg tega ne gre zanemariti organizacijskega vidika, saj iskanje zanesljivega serviserja, prepričevanje, da je zadeva nujna in čakanje, da se serviser končno pojavi na vratih, ljudem vzamejo veliko časa. Ko je ugotovljen vzrok okvare, je potrebno sprejeti še odločitev, ali se zaradi visokih cen rezervnih delov aparat sploh splača popraviti in kolikšna bo preostala življenjska doba popravljenega aparata. Izkupiček so vedno večji kupi odpadnih gospodinjskih aparatov, ki najverjetneje nikoli ne bodo v celoti reciklirani, hkrati pa se vsakodnevno porabljajo ogromne količine naravnih virov pri proizvodnji novih aparatov.

Bo prihodnost rešil »Ekodizajn«?

Direktiva 2009/125/ES je vzpostavila okvir za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo, Uredba (EU) 2017/1369 pa je vzpostavila okvir za označevanje le teh z energijskimi nalepkami. S 1. 10. 2019 so bili končno postavljeni pravni temelji za vzpodbujanje popravil in recikliranja izdelkov z ukrepi t. i. »ekodizajna«. EU se je že pred časom v Delovnem načrtu za okoljsko primerno zasnovo[3] opredelila, da faza zasnove izdelkov ključno vpliva na njihov življenjski krog, saj jih lahko naredi trajnejše, enostavnejše za popravljanje, ponovno uporabo ali recikliranje.

Evropska komisija je namreč sprejela 10 uredb glede ekodizajna, ki določajo pravila za okoljsko primerno zasnovo za (i) hladilnike, (ii) gospodinjske pralne in pralno-sušilne stroje, (iii) pomivalne stroje, (iv) elektronske prikazovalnike (vključno s televizorji), (v) svetlobne vire in ločene krmilne naprave, (vi) zunanje napajalnike, (vii) električne motorje, (viii) hladilne aparate z neposredno prodajno funkcijo, (ix) transformatorje in (x) varilno opremo.

Cilj navedenih ukrepov je napraviti popravila privlačnejša za potrošnike in tako podaljšati življenjsko dobo aparatov. Glavna ukrepa za pospeševanje popravljivosti naprav sta vsekakor obveza zagotoviti razpoložljivost nadomestnih delov v daljšem časovnem obdobju in zahteva po enostavni zamenjavi rezervnih delov, ne da bi menjava povzročila škodo na napravi.

Zdaj morate le še najti zanesljivega serviserja

In kaj ta nova pravila prinašajo potrošniku, čigar ozimnica je zaradi okvare zamrzovalnika postala neužitna (opomba: gre za resnični primer)?

Nova pravila bodo potrošnikom omogočila nakup originalnih delov v daljših obdobjih od trenutka nakupa, in sicer:

• za hladilne naprave vsaj 7 let po nakupu (10 let za tesnila na vratih);
• za gospodinjske pralne stroje in sušilce vsaj 10 let;
• za pomivalne stroje, namenjene za gospodinjstva vsaj 10 let (z izjemo 7 let za rezervne dele, ki so namenjeni profesionalnim serviserjem).

Obenem pa bo moral proizvajalec serviserjem zagotoviti rezervne dele v roku 15 delovnih dni in jim zagotavljati informacije o strokovnem vzdrževanju.

Čeprav se bo večina ukrepov začela uporabljati šele leta 2021, sta moji eko- in proti-potrošniška plat precej navdušeni. Do takrat pa je potrebno rešiti le še problem pomanjkanja hitro odzivnih in zanesljivih serviserjev.